Ko razmišljamo o seksualnem delu v Srbiji, se osredotočamo na majhno skupino ljudi, ki se s tem ukvarja iz različnih razlogov in s različnimi nameni. 

Na samem začetku je pomembno izpostaviti, da večinoma o seksualnem delu debatirajo tisti, ki niso neposredno vpleteni v to področje. Seksualni delavci so redko povabljeni k sodelovanju v razpravah. Prav zaradi tega je bila ustanovljena organizacija Dobra Družbe, da bi omogočila vzpostavitev dialoga med državnimi institucijami in nami, kjer bi lahko delili svoje dolgoletne in kolektivne izkušnje.

Želimo, da nas v javnih debatah zastopajo kompetentni posamezniki, ki lahko govorijo na osnovi dejanskih izkušenj, namesto da se osredotočajo večinoma na negativne aspekte te industrije. Pogosto slišimo pripovedi iz policijskih in pravnih krogov, ki ne prikazujejo celovite slike industrije, ki obsega veliko več kot le prostitucijo.

V razpravah je pogosto zaznati osebna mnenja in predsodke, namesto dejanskega razumevanja vprašanja. Seksualno delo je prisotno že od nekdaj, še pred obstojem različnih državnih tvorb na tem območju. Ne bi smeli nepremišljeno sprejemati modelov iz drugih držav, ko imamo priložnost oblikovati edinstven pristop prilagojen Srbiji.

Vprašati se moramo, zakaj so te tematike pogosto predmet jutranjih oddaj. Zakaj se seksualno delo odvija v stanovanjskih območjih, kjer živijo družine, starejši in otroci? Zakaj blizu cerkva, šol in vrtcev? To je posledica dolgoletnega ignoriranja problema in neukrepanja. Prostitucija se je zasidrala v družbeno tkivo, vključno s politiko in mediji.

Končno se moramo zavedati, da se od devetdesetih let prejšnjega stoletja ni veliko spremenilo. Srbija ostaja ena glavnih držav izvora za kriminalne dejavnosti in seksualne delavce.

Žiga Sedevčič
Predsednik sveta organizacije Dobra Družba Srbija

Odgovor na navedene nejasnosti iz oddaje:

Organizacija Dobra Družba se jasno opredeljuje do vprašanja legalizacije prostitucije. Ne podpiramo legalizacije, ki bi omogočala zaposlitev prostitutk za minimalno plačo. Verjamemo, da mora prostitucija ostati v domeni obrtništva in samostojnega podjetništva. Namesto legalizacije podpiramo regulacijo in dekriminalizacijo, ki bi lahko bila izvedena ob določenih časovnih in kvantitativnih omejitvah.

Pomembno je vzpostaviti konstruktiven dialog med državo, družbo in skupnostjo seksualnih delavcev. Država lahko učinkovito nadzoruje to področje le s sodelovanjem skupnosti seksualnih delavcev, ki so vključeni v procese edukacije, licenciranja ter nadzora in transparentnosti sektorja.

Da bi zagotovili varnost in kakovost, predlagamo uvedbo koncesijskega sistema za pravne subjekte, ki bi nudili ustrezne delovne pogoje za delavce v industriji za odrasle.

Po vzpostavitvi pravnih okvirjev za seksualno delo v Srbiji bi bilo smiselno uvesti strožje kazni za neregistrirano in nelegalno izvajanje te dejavnosti izven zakonito določenih con.
Strožje kazni bi služile kot odvračilni ukrep, ki bi pomagal zmanjšati nelegalno delovanje in s tem povezana tveganja, kot so izkoriščanje, nasilje in zdravstvena ogroženost delavcev.

V ta namen bi bilo koristno vzpostaviti posebne enote znotraj organov pregona, specializirane za nadzor seksualnega dela. Te enote bi lahko sodelovale z drugimi državnimi institucijami in nevladnimi organizacijami pri zagotavljanju podpore in pomoči tistim, ki so morebiti prisiljeni v to vrsto dela ali so žrtve izkoriščanja.

Za celovito pristop k reševanju tega vprašanja bi bilo treba vzpostaviti tudi mehanizme za identifikacijo in pomoč potencialnim žrtvam trgovine z ljudmi in izkoriščanja.

Uvedba pravnih okvirjev in strožjih kazni bi tako lahko pripomogla k večji transparentnosti in urejenosti seksualne industrije v Srbiji, hkrati pa bi izboljšala varnost in zdravstvene razmere za delavce v tej industriji.

Da bi premagali stigmo med seksualnimi delavci in državo, bi morala organizacija seksualnih delavcev skrbeti za izobraževanje, zdravje in organiziranost ter vzpostaviti sistem, ki bi zagotavljal anonimnost delavcem izven industrije in uporabo umetniških imen znotraj nje.

Obdavčitev seksualnega dela je v mnogih državah predmet živahnih razprav, saj se soočajo s številnimi izzivi v povezavi z legalizacijo in urejanjem te industrije. Avstrija je ena izmed držav, ki je za seksualno delo uvedla pavšalni sistem obdavčitve, ki omogoča bolj pregledno in organizirano obliko te dejavnosti.

Predlog bi lahko bil tak, da se seksualne delavke in delavci ob začetku svojega dnevnega dela zglasijo v posebej določenih in koncesioniranih objektih ali prostorih. Tam bi opravili pavšalno plačilo za svojo dnevno dejavnost. Tak sistem bi omogočal večjo transparentnost, hkrati pa bi država lahko skozi obdavčitev pridobila dodatna sredstva.

Pavšalno plačevanje bi lahko tudi olajšalo administrativno breme za delavke in delavce na tem področju ter omogočilo večjo pravno zaščito. Poleg tega bi s takšno obliko urejanja lahko bolj učinkovito zagotavljali zdravstveno varstvo in druge storitve, ki so ključnega pomena za varnost in dobrobit vseh vključenih.

Naš osnovni cilj je zmanjšati število oseb v tradicionalni prostituciji in jih preusmeriti v druge segmente industrije za odrasle, vključno s tistimi, ki pomagajo osebam z invalidnostjo.

V Sloveniji je davčna osnova za pavšaliste med 4-6%. V to obliko samozaposlitve spadajo lahko tudi vse vrste seksualnega dela. 

Izpostaviti je treba tudi problematiko prodaje otrok iz porodnišnic. Denarno pridobivanje na tak način je prav tako problem, ki ga ni mogoče prezreti.

Glede porno industrije je res, da se med menstrualnim ciklusom uporabljajo vaginalne spužve. Kljub temu je treba poudariti, da so ženske v tej industriji pogosto med bolje plačanimi v primerjavi z drugimi sektorji v nasprotju z moškimi v tej industriji.

Srbija je v regiji posebna zaradi svojega trga seksualnih storitev, saj so cene znatno višje v primerjavi z drugimi sosednjimi državami. Čeprav se lahko sklepalo, da bi morala biti cena seksualnih storitev povezana s povprečno plačo v državi, to v Srbiji ni nujno pravilo. Kljub temu, da je povprečna plača morda na določeni ravni, je trg seksualnih storitev v Srbiji eden izmed najdražjih v Evropi. Ta razkorak med splošnim gospodarskim stanjem in cenami v seksualni industriji lahko kaže na kompleksnost in dinamiko tega trga v tej državi.

Gospod Perović, razumemo vaše stališče glede sodnih primerov. Vendar je treba poudariti, da je vsak sodni primer edinstven in odraža specifične okoliščine posameznega primera. Tako kot v gradbeništvu, gostinstvu in drugih panogah lahko sodni primeri razkrivajo zlorabe, neskladja in druge nepravilnosti, ki jih je treba nasloviti. Sodni primeri so lahko zgolj opomnik na to, kaj je nepravilno, a hkrati so tudi opomnik na potrebo po pravni reformi in izboljšavah v določenem sektorju.

Kar zadeva krščanstvo, je res, da so zgodbe o Jezusu in prostitutkah dokaz njegove ljubezni in sprejemanja vseh, ne glede na njihov družbeni status ali poklic. Te zgodbe nam lahko služijo kot opomnik, da bi morali biti bolj razumevajoči in sprejemajoči do vseh ljudi.

Jezus je s sočutjem in razumevanjem pristopal k prostitutkam, lopovom in odpadnikom, prikazujejoč se kot zavetnik marginaliziranih. Ženske, ki so bile v stikih s svetom prostitucije, so ga častile z maziljenjem. Marija Magdalena, ena izmed njegovih najbližjih učenk, je bila prav tako povezana s tem poklicem. Skozi svoje življenje je Jezus zavzemal posebno mesto za ženske z izkušnjami, ki so bile pogosto zapostavljene v družbi.

Zavedati se moramo kompleksnosti zgodovinskih in družbenih poti, ki so jih prehodile mnoge ženske. Ni nenavadno, da so se nekatere častne sestre pred svojim vstopom v samostane ukvarjale s seksualnim delom. To nam kaže, da je vsaka oseba edinstvena in da imajo vsi možnost preobrazbe, rasti in iskanja novih poti v življenju. Vprašanje regulacije seksualnega dela ni le birokratsko ali pravno vprašanje, temveč tudi globoko humanitarno. Osrednja točka tega je skrb za tiste, ki se v tej industriji morda počutijo ujete ali zlorabljene. Ustvarjanje varnih in podpornih okolij lahko pomaga tem posameznikom najti novo smer v življenju, kot so jo nekatere našle v duhovnem poklicu samostana.

V zvezi z vprašanjem gospoda Markoviča (novinar) je pomembno razumeti, da pravna ureditev seksualnega dela in ustrezna zaščita pravic delavcev lahko zagotovita mehanizme, s katerimi se preprečuje izkoriščanje in prisilno delo. Tako kot v vsaki industriji je tudi tukaj potrebna ustrezna regulacija in nadzor.

Pomembno je tudi razumeti, da so mnoge ženske v seksualni industriji tam zaradi različnih okoliščin, vključno s socialno-ekonomskimi. Za nekatere je to lahko edini način preživetja za sebe in svoje družine. Kriminalizacija ali stigmatizacija teh žensk ne bo rešila težave.

Za konec, kot ste pravilno opozorili, je nujno, da seksualne delavce obravnavamo z dostojanstvom in spoštovanjem. Potrebujejo zaščito in pravice kot katerikoli drug poklic. Hvala za vašo razsvetljeno perspektivo in prizadevanja organizacije Dobra Družba v tej pomembni zadevi.