Ste se kdaj vprašali, zakaj so bile ženske skozi zgodovino tako dolgo potisnjene v kot, ko je šlo za njihovo lastno spolnost in užitek?

Cerkvena doktrina nas je dolga stoletja učila, da je ženski spolni odnos sprejemljiv le v namen prokreacije – užitek pa? Ta ni bil del te enačbe. V srednjem veku so celo zdravniki verjeli, da pri »spodobni« ženski klitoris sploh ne obstaja!

To ignoriranje ženske anatomije in užitka ni bilo zgolj stvar nevednosti, ampak je bilo globoko zakoreninjeno v sistematičnem nadzoru nad ženskim telesom. Ženske so bile redko gole pred moškimi, celo pred svojimi možmi. Pri pobožnih parih so ženske nosile posebne spalne srajce z majhno odprtino spredaj, ki je omogočala minimalen fizičen stik med spolnim aktom – le toliko, da bi omogočili zanositev. Kakršnakoli drugačna raba spolnosti je bila grešna in odklonjena.

Da bi razumeli absurdnost tega zatiranja ženskega užitka, je dovolj, da pogledamo sodne primere iz preteklosti. Leta 1953 je na sodišču tamničar, ki je bil poročen, odkril klitoris na ženski in ga razglasil za »hudičevo bradavico«. To je bil eden od dokazov, da se je žensko obtožilo čarovništva!

Da, prav ste prebrali – klitoris, del ženske anatomije, ki je izključno namenjen užitku, je bil dobesedno obravnavan kot nekaj demonskega.

Ženske, ki so kazale kakršnokoli zanimanje za svoje telo, so pogosto doživljale kruta kaznovanja. V preteklosti so dekleta kaznovali z odstranitvijo klitorisa ali pa so jim vaginalne ustnice zašili skupaj, da bi preprečili dotikanje in uživanje v lastnem telesu. Ti grozoviti postopki niso bili omejeni zgolj na preteklost – zadnji dokumentiran primer odstranitve klitorisa kot »zdravljenje« masturbacije se je zgodil šokantno nedavno, leta 1948!

Kako lahko ženska pričakuje, da bo sproščena in v polnosti uživala v spolnem življenju, če je skozi zgodovino njena spolnost predstavljala vir sramu in strahu? Ženske smo bile učene, da je užitek nekaj sramotnega, umazanega in nečistega. Ta globoko zakoreninjen strah pred obsojanjem ali celo kaznovanjem je močno vplival na žensko samozavedanje in odnose s svojim telesom.

A današnji čas prinaša priložnost za ozdravitev teh ran. Čas je, da ženske prevzamejo nadzor nad svojo spolnostjo in jo osvobodijo sramu, ki ga je nanjo naložila zgodovina. To seveda ni lahko in zahteva veliko dela – predvsem pa ljubezni do sebe in sočutja do lastnih izkušenj. Smo več kot le »orodja« za prokreacijo, smo bitja, ki imajo pravico do užitka, ne da bi se počutile krive ali manjvredne.

V družbi, kjer so ženske še vedno pogosto soočene z neenakostjo in pritiski, je klitoris postal simbol osvobajanja. Simbol tega, da je užitek žensk enako pomemben kot užitek moških. In to je dejstvo, ki ga ne smemo več zanikati ali skrivati.

Če se spomnimo preteklosti, vidimo, kako daleč smo prišle – a pot naprej je še dolga. Pomembno je, da se zavedamo zgodovine, ki nas je skušala utišati, in hkrati gradimo prihodnost, kjer bomo z vsemi svojimi čuti in občutki popolnoma svobodne.

Zakaj bi bile naše telesne izkušnje manj vredne? Klitoris ni več demoniziran kot v preteklosti – danes je simbol ženskega osvobajanja. Naj bo to opomin, da imamo pravico do užitka in ljubezni do sebe, ne glede na to, kaj nam je zgodovina poskušala vsiliti.