Pravica do dela kot osnovna človekova pravica? Države Evropske unije se, ko gre za seksualno delo, glede tega pravzaprav ne strinjajo. Vsaka država ima svoj pogled…
Belgija kot svetla točka
In medtem, ko poteka divja razprava, je ena država EU sprejela zmagovit zakon o spolnem delu in ga dekriminalizirala: Belgija.
Belgija je tako postala prva država v EU in druga na svetu, ki je popolnoma dekriminalizirala spolno delo in tako spolnim delavcem in delavkam omogočila tisto osnovno človekovo pravico: delati in zaslužiti.
Začasni direktor belgijske organizacije seksualnih delavcev UTSTOPI Daan Bauwens je za spletno stran Euronews povedal: “Za to smo se borili res, res, res, močno in z vso silo.”
Do tistega trenutka, trenutka dekriminalizacije, so v Belgiji vsi, ki so imeli kakršenkoli stik s seksualnim delom: od oblikovalcev spletnih strani, ki so izdelovali spletne strani za seksualne delavce, knjigovodij, uporabnikov, simpatizerjev, t.j. vsi tisti, ki so “pomagali” seksualnim delavcem in njihovim dejavnostim, bili kazensko preganjani.
Na veselje seksualnih delavcev, pa tudi vseh članov tretjih oseb, je zdaj v Belgiji zagotovljeno pravično in pošteno ravnanje, ki stremi k določenim standardom in oblikam, kot to velja v katerikoli drugi poslovni panogi.
Ključna je pogodba o zaposlitvi, ki jo opredeljuje ta zakon, ter vse pravice in obveznosti kot pri vsakem drugem delu v Belgiji.
Čeprav je organizacija UTSTOPI poskušala opozoriti na težave seksualnih delavcev v času zaprtja med pandemijo Covid-19 (ki so bile v tistem težkem obdobju del sive ekonomije in niso mogle biti deležne državne podpore), da bi jim zagotovili vsaj socialno varnosti, so njihove prošnje ostale neuslišane, vse do trenutka, ko pride do pritiska javnosti in leta 2020 predlog vseh teh sprememb pride v belgijski parlament.
Vztrajnost in prodor v belgijski parlament: “Jasno se je pokazalo, da se seksualni delavci organizirajo, vedo, kako to storiti, da lahko govorijo zase in imajo nekatere politične zahteve,” je dejal Bauwens.
Kaj se dogaja v drugih državah EU?
Lahko rečemo, da imajo Nizozemska, Nemčija in Avstrija nekakšno legalizacijo seksualnega dela in da to daje pozitivno podobo EU, a to ravnotežje ruši nordijski model seksualnega dela na Švedskem in v Franciji , ki paradoksalno legalizira seksualno delo, prepoveduje pa njegovo uživanje. O tem modelu smo pisali že v preteklem letu in ob tej priložnosti opozorili na vse oblike diskriminacije, ki jih ta model spodbuja. Cilj tega modela je po analizah več združenj seksualnih delavcev tiho in neopazno “odpraviti ” spolno delo.
Več o nordijskem modelu si lahko preberete na povezavi:
https://dobra-druzba.org/seksualno-delo-po-nordijskem-modelu/
Zakaj so pravni modeli držav, kjer je seksualno delo legalizirano, pomembni?
Nekje junija 2023 bo v Evropskem parlamentu predstavljeno poročilo na temo seksualnega dela, ki ga bo napisal odbor za pravice žensk in enakost spolov, tako imenovani odbor FEMM, ki bo tudi predlagal, kako naj EU uredi spolno delo v prihodnosti.
Predvideva se, da bo predlog nekakšna prepoved delovanja, saj v FEMM ni predstavnikov seksualnih delavcev, prav tako se FEMM ne ukvarja s temo pravice do seksualnega dela kot osebne izbire, ampak se skoraj izključno osredotoča na negativne posledice te dejavnosti.
Kaj bi to lahko prineslo? Poglejmo, kaj pravijo poslanci Evropskega parlamenta
Nemška poslanka v EU Maria Neuchl (SDP) meni, da je dekriminalizacija seksualnega dela v nasprotju z enakostjo spolov, ker: “večinoma ženske prodajajo svoja telesa moškim, s čimer reproducirajo strukture moči in neenakosti, ki obstajajo v družbi kot celoti.”
Meni, da liberalna politika na področju seksualnega dela ustvarja povpraševanje po ženskah in da bi njena legalizacija povečala spolno izkoriščanje žensk. Izraža tudi zahtevo po nordijskem modelu, pri čemer ne omenja pravice do dela in nadomestila za tiste seksualne delavce, ki si to delo izberejo kot poklic, ki jim zagotavlja finančno eksistenco.
“Seksualni trg mora usahniti,” pravi Noichl.
Po drugi strani pa nizozemska poslanka v Evropskem parlamentu Sophie in ‘t Veld (Renew) meni, da je ta politika EU čudna, saj je, kot pravi, seksualno delo posel, in to brez popolne dekriminalizacije te dejavnosti, tako prek ponudbe kot povpraševanja, še večja diskriminacija tistih, ki v to panogo vstopijo prostovoljno.
»Ljudje iz industrije odraslih so delavci in bi morali imeti enake delavske pravice kot vsi ostali, « pravi in trdi, da bi to moralo vključevati zaščito pred diskriminacijo in sovraštvom.
Stigma, ki spremlja to panogo, je velik izziv in vir diskriminacije ter zlorab, vendar se Sophie in ‘t Veld tudi sama zaveda, da politika, ki jo predlaga, to je dekriminalizacija, ne more »delovati« čez noč, ampak bi to pomenilo dolgo in podrobno delo s tistimi, ki jih zadeva, torej s seksualnimi delavci.
»Sem feministka. Vedno sem bila in sem vedno nekoliko zmedena zaradi odnosa feministk, ki veliko govorijo o seksualnem delu, redko pa o seksualnih delavcih,« je dejala.
Poročala je tudi, da je Evropska komisija zavrnila financiranje European Sex Worker Alliance, mreže pod vodstvom seksualnih delavcev, ki predstavlja več kot 100 organizacij v 30 državah po vsej Evropi in Srednji Aziji, kar je po njenih besedah hinavsko, saj nekdo odloča o tej skupini, ne da bi jo sploh vprašali, kaj potrebuje, ali da bi podprli njene projekte.
“Ne razumem, kako so ljudje, ki se imenujejo feminist, tako neprizanesljivi in s predsodki ter jemljejo visoko moralo, namesto da bi se pogovarjali z ljudmi in jih vprašali, kaj potrebujejo.”
“Dekriminalizacija je edina pot”
Sabrina Sánchez, koordinatorka Evropske zveze za pravice seksualnih delavcev (ESWA) meni, da lahko prihajajoče poročilo Evropskega parlamenta predstavlja vir velikega nezadovoljstva. Nordijski model, ki ga bo to poročilo najverjetneje podprlo, še vedno ne ponuja rešitve za legalno seksualno delo, ampak hinavsko legalizira prodajo nečesa, česar nihče ne sme kupiti.
Prepričana je, da poročilo ne bo imelo nobene zveze s tematiko, ki naj bi jo obravnavalo, in bo dajalo vtis, ki je obstajal do zdaj: da so seksualne delavke nezaželene in da se bo na tiho odobravalo nasilje nad njimi.
“Moramo biti praktični in se moramo ukvarjati s težavami ljudi, ki so sredi pomanjkanja stanovanj, pomanjkanje drugih priložnosti za delo zunaj seksualnega dela …”, je dejal Sanchez. » Tu zahtevamo, dostop do delavskih pravic, pravico do socialno-ekonomske pravičnosti namesto kriminalizacije. “
Sánchez se tudi boji, da bi lahko brez definicije, kaj je seksualno delo, ga lahko označimo kot nasilje nad ženskami, kot da gre za dejavnost, s katero se ukvarjajo le ženske, in kot da se nobena od njih s tem poklicem ne ukvarja prostovoljno.
Trdi, da so nasprotniki seksualnega dela poskušali odstraniti vse omembe seksualnih delavk, pri čemer so celo poskrbeli, da so bile označene kot “ranljiva” skupina, ne pa kot zainteresirana stran, ki bi se rada ukvarjala s tem delom.
Kaj pa sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o seksualnem delu?
Ali bodo prizadevanja v državah članicah ali na ravni EU vodile k oblikovanju več politik za dekriminalizacijo seksualnega dela ali njegovo odpravo, bomo še videli. V tem času je pomembno, da organizacije seksualnih delavcev bolj pritiskajo na politike in predstavijo svoje potrebe in zahteve, da se ne vrnemo v stanje pred kakršno koli dekriminalizacijo, legalizacijo in regulacijo seksualnega dela, v tj. kameni dobi industrije odraslih.
Morda bo izvajanje belgijskega zakona, ki ga ravno zdaj posodabljajo, po posvetovanju s seksualnimi delavci, zdravstvenimi in socialnimi podpornimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami, ki nudijo podporo žrtvam trgovine z ljudmi, spremenilo mišljenje politikov in jim pomagalo razumeti, da je seksualno delo delo in je kot tako pravica in ne diskriminacija.
Zakon o dekriminalizaciji vključuje oceno učinka samega zakona čez dve leti, nato pa se bo ta učinek ocenjeval vsaka štiri leta.
Bauvens, začasni direktor UTSTOPI, belgijske organizacije seksualnih delavcev trdi, bo ta ocena pokazala, da je belgijska rešitev uspešna. “Obstaja ogromno dokazov, ki kažejo, da je dekriminalizacija edini način za zagotovitev zaščite človekovih pravic seksualnim delavcev ,” je dejal.
Organizacija Dobra Družba podpira ta korak Belgije in se bo potrudila, da bo glas seksualnih delavcev slišan in rešen, enako njihove potrebe in težave.
Vabimo članice EU, da nas podpirajo, tudi če se ne strinjajo, vendar naj ne pozabijo vprašati tistih, v imenu katerih odločajo, kaj potrebujejo in kakšne so njihove izkušnje, natančneje vprašati seksualne delavce Evropske unije.
* vir članka euronews.com