OnlyFans: fenomen, ki je erotiko in pornografijo spravil v mainstream

Vir: N1 Slovenija, Avtorica: Lea Udovč, Datum objave: 17. oktober 2021, 06:00

Uvod

Platforma OnlyFans je v zadnjih letih postala simbol širšega družbenega premika: erotika in pornografija nista več omejeni na obrobje interneta, temveč sta postali del mainstream digitalne ekonomije. Poglobljeni članek N1 razišče, zakaj je OnlyFans doživel eksploziven vzpon, kdo na platformi uspeva in kakšne so meje, ki se pri tem brišejo.

🔗 https://n1info.si/poglobljeno/onlyfans-fenomen-ki-je-erotiko-in-pornografijo-spravil-v-mainstream/

Pandemija kot katalizator

Čeprav OnlyFans obstaja že od leta 2016, je največji razcvet doživel v času pandemije. Zaprtje javnega življenja, izguba dohodkov in selitev dela na splet so ustvarili pogoje, v katerih je platforma postala orodje preživetja in podjetništva. Ustvarjalci so lahko neposredno monetizirali vsebine, uporabniki pa so dobili občutek bližine in ekskluzivnosti.

Članek pokaže, da OnlyFans ni nastal v vakuumu, temveč kot odgovor na duh časa – preplet negotovosti, digitalizacije in potrebe po nadzoru nad lastnim delom.

Od Patreona do erotike

N1 prispevek OnlyFans umesti v širši kontekst naročniških platform, kot je Patreon, ki omogočajo podporo ustvarjalcem različnih vsebin – od umetnosti do podcastov. Razlika je v tem, da je OnlyFans odkrito dopustil tudi pornografske vsebine, kar je sprožilo tako množično uporabo kot tudi javne polemike.

Prav ta odprtost je platformo naredila privlačno, hkrati pa jo postavila v središče razprav o mejah dela, zasebnosti in samopodobe.

Kdo uspeva – in zakaj

Članek se ne ustavi pri uspešnih zgodbah, temveč pokaže neenakost znotraj platforme. Majhen odstotek ustvarjalcev ustvari večino prihodkov, medtem ko večina ostaja na robu vidnosti. Uspeh zahteva stalno produkcijo, osebno izpostavljenost, trženje in pogosto tudi premikanje meja, ki jih ustvarjalci sprva niso nameravali prestopiti.

To razbije mit o OnlyFansu kot hitri poti do lahkega zaslužka.

Meje, pasti in zlorabe

Posebna vrednost prispevka N1 je v tem, da obravnava tudi temne plati platforme: pritisk na ustvarjalce, krajo vsebin, doxxing, zlorabe zaupanja ter psihološke posledice stalne izpostavljenosti. Čeprav OnlyFans ponuja več nadzora kot klasična pornografija, tveganja niso izginila – le spremenila so obliko.

Članek opozori, da digitalna svoboda brez ustrezne podpore in znanja lahko hitro postane nova oblika ranljivosti.

Slovenke na OnlyFansu in lokalni kontekst

Prispevek se dotakne tudi slovenskega prostora: kdo so ustvarjalke na OnlyFansu, zakaj se odločajo za platformo in kako družba nanje gleda. Vidna je dvojnost: potrošnja je tiha in množična, javna razprava pa pogosto moralizirajoča.

Mainstream brez odgovornosti?

OnlyFans je erotiko in pornografijo res pripeljal v mainstream – a članek N1 jasno pokaže, da mainstream ne pomeni avtomatično varnosti ali pravičnosti. Platforma je orodje, ki lahko opolnomoči ali izčrpa, odvisno od znanja, podpore in širšega družbenega okvira.

Prispevek zato ne ponuja enostavnih sodb, temveč povabilo k razmisleku: kako urediti digitalno ekonomijo intime, da bo bolj pregledna, varna in manj izkoriščevalska.