Rdeča četrt v Ljubljani: med pobudo, dialogom in lokalno odgovornostjo

Pobuda za dialog

V prvem članku Rdeča četrt v Ljubljani: Jankovića prosijo za sestanek je predstavljena pobuda za odprtje dialoga o urejanju področja seksualnega dela v Ljubljana. Pobudniki župana Zoran Janković pozivajo k sestanku z namenom razprave o možnih modelih regulacije, ki bi izboljšali varnost, preglednost in zmanjšali sive cone.

🔗 https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/rdeca-cetrt-v-ljubljani-jankovica-prosijo-za-sestanek

Politični in javni odpor

Drugi članek V Jankovićevi Ljubljani proti rdeči četrti se vsebinsko nadaljuje in prikaže politični ter javni odpor do pobude. Razprava se hitro polarizira, pri čemer prevladajo moralni in simbolni pomisleki, manj pa vsebinska obravnava dejanskega stanja in obstoječih izzivov na terenu.

🔗 https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/v-jankovicevi-ljubljani-proti-rdeci-cetrti

Stališče in razmišljanje

Namen obiska in pogovorov je bil na mizo postaviti opcijo lokalnega urejanja, kjer lahko vsaka občina s svojimi odloki uredi določeno gospodarsko dejavnost – podobno kot to že počne pri gostinstvu. Predlagan pristop predvideva, da občina prepove izvajanje dejavnosti v spalnih naseljih, hkrati pa jo dovoli in uredi v obrtno-poslovnih conah. Takšna ureditev bi zmanjšala konflikte v stanovanjskih okoljih ter omogočila varnejše, bolj nadzorovane pogoje dela.

Dostojanstvo in varnost

Ob tem je jasno stališče, da ne podpiramo modelov ponižujočega razkazovanja, kot so vitrine v Amsterdamu, saj to pomeni žalitev dostojanstva in ženskega spola ter poglablja stigmatizacijo. Organizacija Dobra Družba si prizadeva za dvig kakovosti in varnosti dela, ne za dodatno utesnjevanje ali senzacionalizacijo. Zagovarjamo urejene, čiste in diskretne erotične nastanitve, ki zmanjšujejo tveganja in omogočajo odgovorno upravljanje dejavnosti.

Žiga Sedevčič, predsednik sveta organizacij Dobra Družba