Vzhajajoča zvezda evropske porno scene: »To je normalna služba«

Delo, ne mit

Obisk španske porno igralke Selva Lapiedra v Ljubljani je bil priložnost za razmislek o tem, kako se evropska porno industrija profesionalizira in kako njeni akterji sami razumejo svoje delo. Med slovenskimi gledalci izjemno priljubljena igralka se je v prestolnico vrnila kot posebna gostja nočnega kluba Hard Core Club, kjer je potekal t. i. greet & meet – srečanje z oboževalci brez fizičnega stika, v jasno določenih in spoštljivih okvirih.

V pogovoru, ki je potekal na njenem delovnem mestu, Lapiedra poudari razliko med pornografijo in prostitucijo ter jasno zameji pravila svojega poklica: profesionalni standardi, prepoved drog in alkohola, testiranja ter spoštovanje osebnih meja. »To je normalna služba,« pove – s poudarkom na odgovornosti in resnosti, ki jo zahteva.

Njen hiter vzpon v industriji potrjujejo tudi nominacije za nagrade in sodelovanja z uveljavljenimi produkcijami po Evropi. Delovni dnevi so dolgi, tempo intenziven, a prav to – po njenih besedah – loči mit o »lahkem zaslužku« od realnosti poklica.

🔗 https://dolenjskainfo.com/novica/slovenija/vzhajajoca-zvezda-evropske-porno-scene-o-sebi-svojem-delu-je-normalna-sluzba-0

Med produkcijo in platformami

Igralka primerja delo na profesionalnih snemanjih s produkcijsko ekipo (režija, vizažistika, varnostni protokoli) z ustvarjanjem vsebin za naročniške platforme. Gre za različna formata, ki zahtevata različne pristope, a skupno jim je načelo varnosti, soglasja in jasnih pravil. Takšna razmejitev pomaga razumeti, zakaj vse več ustvarjalcev gradi večkanalno kariero, hkrati pa ohranja nadzor nad pogoji dela.

Organizacija in kontekst obiska

Obisk Selve Lapiedre v Ljubljani je bil organiziran v sodelovanju z Dobra Družba. Kot pojasni Žiga Sedevčič, gre pri tovrstnih dogodkih za urejena srečanja, ki spoštujejo meje in dostojanstvo vseh vpletenih. Tak pristop je del širšega prizadevanja za profesionalizacijo in transparentnost v industriji.

Medijska slika in realnost

Članek pokaže, da se razprava o pornografiji lahko odvije brez senzacionalizma: kot pogovor o delu, pogojih, varnosti in kulturi. Lapiedra izpostavi tudi izkušnjo dela v različnih evropskih državah, kar razkriva razlike v produkcijskih praksah in sprejemanju industrije – ter hkrati univerzalnost profesionalnih standardov.