Izobraževanje, varnost in tabu teme: intervju iz Srbije odpira neprijetna vprašanja

Od industrije do organiziranega znanja

Intervju s Žiga Sedevčič, slovenskim porno igralcem, producentom in predsednikom združenja Dobra družba, odpira teme, o katerih se v javnosti redko govori odkrito: stanje industrije za odrasle na Balkanu, pomen izobraževanja seksualnih delavcev ter nevarnosti, ki nastanejo, ko dejavnost deluje brez jasnih pravil in nadzora.

Sedevčič v pogovoru pojasni, da je v industriji za odrasle aktiven več kot desetletje. Po izkušnjah iz menedžmenta in eskorta se je usmeril tudi v izobraževanje seksualnih delavcev, saj je ugotovil, da je pomanjkanje znanja eden glavnih virov tveganj. Po njegovih besedah Dobra družba deluje kot nekakšen brezplačni sindikat, katerega cilj je zmanjševanje zlorab in večja profesionalizacija.

Ime organizacije ima pojasnjeno dvojno sporočilo: obljubo dobrega druženja za stranke, a hkrati tudi merilo, da so stranke same »dobro družbo« – torej spoštljive in varne.

🔗 https://www.telegraf.rs/zivot-i-stil/ljubav-i-veze/3106773-slovenacki-porno-glumac-za-telegraf-srbija-je-na-losem-glasu-zbog-jednog-ekstremnog-fetisa/sve

Trije stebri izobraževanja

V intervjuju so izpostavljeni trije ključni segmenti izobraževanja, ki jih razvija Dobra družba:

• Pravno znanje – razumevanje, kaj je dovoljeno in v kakšnih okvirih je delo mogoče opravljati,

• Zdravstvena skrb – pomen skrbi za lastno zdravje in s tem tudi za varnost strank,

• Finančna pismenost – upravljanje z dohodki, ki so lahko visoki, a nestalni.

Sedevčič opozori, da mnogi v panogi hitro zapadejo v past visokega življenjskega sloga brez dolgoročnega načrta. Industrijo primerja s športom: rok trajanja je omejen, zato je nujno vlagati v prihodnost.

Ko tabu teme postanejo družbeni problem

Intervju se dotakne tudi občutljivih in družbeno problematičnih pojavov, ki jih Sedevčič ne omenja z namenom šokiranja, temveč kot opozorilo, kaj se zgodi, ko ni regulacije, nadzora in izobraževanja. Po njegovem mnenju prav siva cona omogoča razvoj nevarnih praks, ki mečejo slabo luč na celotno regijo in povečujejo tveganja za vse vpletene.

Ključno sporočilo je, da zanikanje problema ne vodi v njegovo izginotje – temveč v njegovo radikalizacijo.