Fetiš igralnice in erotični frizerji: ko erotika postane delo

Provokativno vprašanje

Vprašanje, ki ga je leta 2019 odprl prispevek na 24ur.com, je za mnoge zvenelo provokativno: bi delali v fetiš igralnici za odrasle ali kot erotični frizer? A za naslovom se skriva resnejša tema – razmislek o novih oblikah dela v industriji za odrasle ter o tem, ali gre za realno gospodarsko priložnost ali zgolj medijsko zanimivost.

V prispevku nastopa Žiga Sedevčič, idejni vodja in predstavnik društva Dobra Družba, ki poudari, da delo v tako imenovani spolni industriji ni bližnjica do lahkega zaslužka, temveč trdo in odgovorno delo, ki zahteva jasne meje, profesionalnost in podporno okolje.

🔗 https://www.24ur.com/novice/slovenija/bi-delali-v-fetis-igralnici-za-odrasle-ali-kot-eroticni-frizer.html

Erotika kot storitvena dejavnost

Prispevek predstavi idejo inkubatorja, kjer bi posamezniki lahko razvijali nišne storitve, kot so fetiš igralnice za odrasle ali erotično frizerstvo za moške. Gre za storitve, ki se nahajajo na presečišču intime, estetike in storitvenih dejavnosti ter v Sloveniji do takrat skoraj niso obstajale v formalni obliki.

Po navedbah v prispevku naj bi bilo zanimanje presenetljivo veliko, kar odpira vprašanje, ali družba že živi realnost, ki je zakonodaja in javni diskurz še nista dohitelа.

Med zanimanjem in stigmo

Prispevek ne romantizira industrije, temveč jasno pokaže napetost med zanimanjem ljudi za tovrstne storitve, željo posameznikov po podjetniški poti in močno stigmo, ki spremlja vsakršno povezavo z erotiko kot delom.

Prav ta razkorak je osrednje sporočilo prispevka: erotika kot potrošnja je sprejeta, erotika kot delo pa še vedno sproža nelagodje.

Zakaj je bil prispevek pomemben

Čeprav kratek, je #VIDEO prispevek pomemben dokument časa. Kaže, da se je že leta 2019 v Sloveniji javno odpirala razprava o novih oblikah dela v industriji za odrasle, podjetništvu zunaj klasičnih okvirjev ter potrebi po podpornih strukturah namesto senzacionalizma.

Namesto škandala prispevek ponudi vpogled v realno dilemo: ali bomo nove oblike dela ignorirali in potiskali na rob – ali pa jih bomo odgovorno naslovili, uredili in depolitizirali.