Prostitucija se je iz klubov in salonov preselila v stanovanja
Bruselj / Slovenija, 12. januar 2025 ob 11.00, Vir: 24UR Fokus
Uvod
Reportaža oddaje 24UR Fokus odpira eno najbolj zamolčanih, a hkrati ekonomsko pomembnih tem sodobne Evrope: kako se seksualno delo spreminja, zakaj se seli v zasebna stanovanja in kakšne posledice ima dejstvo, da je v Sloveniji dekriminalizirano – ne pa tudi regulirano.
🔗 https://www.24ur.com/novice/fokus/za-prostitucijo-na-leto-porabimo-85-milijonov-evrov.html
Belgija kot prelomnica v Evropi
Belgija je kot prva država na svetu sprejela zakon, ki seksualnim delavkam in delavcem priznava pravice, primerljive z drugimi poklici: materinski dopust, bolniško odsotnost, pokojnino in zdravstveno zavarovanje. Njihovo delo je tako prvič sistemsko obravnavano kot delo – ne kot moralno vprašanje ali kaznivo dejanje.
Ta evropski premik služi kot kontrast stanju v Sloveniji, kjer je prostitucija sicer že od leta 2003 dekriminalizirana, vendar ni zakonsko urejena. To pomeni, da prodaja in nakup spolnih storitev nista kazniva, a hkrati ne obstaja jasen okvir, ki bi določal pogoje dela, varnostne standarde ali socialne pravice.
Osebna zgodba iz prve roke
Jedro reportaže je izpoved 45-letnice iz Srbije, ki si je nadela ime Kiki. S prostitucijo se ukvarja dobri dve leti in pol, odločitev pa je bila, kot pove, strogo ekonomska. Zaradi dolgov in potrebe po financiranju poroke svoje hčerke si je postavila jasen cilj: zaslužiti približno 50 tisoč evrov – in to ji je tudi uspelo.
V pogovoru poudari, da je morala delo strogo ločiti od intime: »Vsak dan sem si govorila, da je to moje delo.« Zdaj, ko je finančni cilj dosežen, se namerava iz prostitucije umakniti. Reportaža njeno izpoved predstavi brez olepševanja in brez sodbe, kot realnost odločitve, sprejete v okoliščinah ekonomskega pritiska.
Ogromen trg, nevidna statistika
Prostitucija je globalno ena največjih neformalnih industrij. Po nekaterih ocenah letni svetovni prihodki presegajo 170 milijard evrov. V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada leta 2023 za prostitucijo porabili več kot 85 milijonov evrov.
Koliko ljudi se s prostitucijo dejansko ukvarja, pa ostaja neznanka. Kot pojasnjuje Polona Kovač, predsednica Društvo Ključ, uradnih statistik ni. Ocene se gibljejo med tisoč in tri tisoč oseb letno, nekatere celo višje.
Selitev v stanovanja in sive cone
Temu pritrjuje tudi Žiga Sedevčič, zagovornik pravic seksualnih delavcev in predsednik organizacije Dobra družba. Po njegovih ocenah se v Sloveniji s seksualnim delom ukvarja približno 4.000 ljudi, pri čemer je aktivnih ponudnikov prostitucije okoli 300 na dan.
Ključna ugotovitev reportaže je, da se je prostitucija v zadnjih letih preselila iz klubov in salonov v zasebna stanovanja. Razlogi so številni: večja diskretnost, nižji stroški, izogibanje nadzoru in pomanjkanje urejenih, legalnih prostorov za delo. Prav ta selitev pa povečuje tveganja – tako za delavce kot za okolje – saj dejavnost ostaja brez jasnih pravil.
Med realnostjo in zakonodajo
Reportaža jasno pokaže razkorak med realnostjo in zakonodajo. Prostitucija v Sloveniji obstaja, je ekonomsko relevantna in družbeno prisotna, vendar ostaja v sivem območju. To pomeni več improvizacije, manj varnosti in več prostora za zlorabe – ne glede na to, ali so ljudje v dejavnost vstopili prostovoljno ali iz nužde.
Primer Belgije odpira vprašanje, ali je mogoče tudi v drugih evropskih državah preseči moralni okvir in se lotiti problema pragmatično, socialno in pravno. Reportaža 24UR Fokus s tem ne ponuja enostavnih odgovorov, temveč postavlja jasno ogledalo: vprašanje ni, ali prostitucija obstaja – temveč kako se družba odloči z njo živeti.