Presek vseh težav v seksualnem delu: včeraj, danes, pojutrišnjem

VČERAJ – Balkan med medom in krvjo

Vsi, ki smete brati to besedilo, ste polnoletni. To pomeni, da vam ni treba obnavljati osnov zgodovine naše regije. Balkan – ali drugače povedano: prostor med medom in krvjo – je vedno bil prostor presečišč. Kultur, imperijev, trgovskih poti, religij, vojn in interesov. In z njimi tudi seksualnega dela.

Vsaka država, vsako mesto in vsaka regija nekdanje skupne države ima svojo bogato, pogosto zamolčano zgodovino seksualne kulture. Če se vrnemo dovolj daleč nazaj, govorimo o seksualnih obredih, priležnicah močnim voditeljem, animiranih damah v krčmah ob tranzitnih poteh. Kasneje so to postale ulice, parki, železniške postaje, kazinoji, bari, hoteli. Tako se je – počasi, organsko, neizbežno – razvijala ena najstarejših subkultur v naših krajih.

Če velja ponarodela resnica, da je prostitucija najstarejša obrt, potem je zvodništvo, menedžment in posredništvo brez dvoma drugi najstarejši poklic. Zaradi narave dela, vpletenih oseb in razmerij moči ta simbioza – ali parazitiranje – obstaja stoletja in traja še danes. Kot pravi pridigar v Svetem pismu: “Vsako delo, ki se opravlja pod soncem, spremljajo težave.” Seksualno delo pri tem ni izjema.

Zvodnik ni nastal iz praznine. Nastal je kot odgovor na realne nevarnosti. Njegova “vloga” je bila jasna: skrb za varnost (v preteklosti ključni problem), logistika in nastanitev (ženske same so bile lahke tarče zlorab in prevar), marketing in delo s podpornimi člani (v času, ko oglasniki niso obstajali).

A meja med zaščito in izkoriščanjem je bila vedno tanka. Hitro si lahko končal v suženjstvu. Ali na grmadi. Ali v zaporu. Ali izbrisan iz družbe. Poleg nasilja so bile stalnica tudi bolezni – povezane s higieno, neznanjem in pomanjkanjem zdravstvene oskrbe. Ironično je, da se s tem problemom, kljub vsemu napredku, srečujemo še danes.

DANES – med digitalno svobodo in sivo cono

Danes ima seksualno delo neprimerno več žanrov. Razvili so se bodisi zaradi sprememb v povpraševanju bodisi zaradi tehnološkega napredka. Nekje je delo legalno, drugje regulirano, spet drugje potisnjeno v popolno ilegalo. A kjer je volja, je vedno bila tudi pot. Kupec je – ne glede na represijo, stigmo ali ovire – vedno našel ponudbo.

Zvodništvo se je preobrazilo. Fizično nasilje se je umaknilo psihološki manipulaciji. Asistentstvo, management, “podpora” – vse to so novi izrazi za stare vzorce. Varnost se pogosto prodaja kot iluzija. Marketing je danes dostopen vsakemu, ki je vsaj osnovno digitalno pismen.

Družba, ki je nekoč posegala po seksualnosti zaradi moči, prestiža ali ritualov, danes to počne zaradi ranjenosti. Zaradi osamljenosti, travm, izgubljenih identitet. Zaradi potrošništva, agresivnega marketinga, razpadanja skupnosti in paradoksalne “enakopravnosti vsega”, ki briše pomen. Tehnologija, ki naj bi nam olajšala življenje in nas povezala, nas hkrati osamlja in krajša poti, ki jih prej nismo poznali – in za katere nismo bili zgrajeni.

Stigma ni izginila. Nasprotno – danes je še bolj vidna, ker smo vsi bolj vidni. Spolno prenosljive bolezni ostajajo, večinoma zaradi malomarnosti in pomanjkanja sistemskih rešitev. Seksualno delo je še vedno potisnjeno v sivo cono, ker kot družba nismo dovolj zreli, da bi se soočili z lastnimi protislovji. Lažje je sprejeti, da “nekje obstajajo žrtve”, dokler to nismo mi.

Kljub vsemu razvoju, kulturi in tehnologiji se skupnost delavcev v industriji za odrasle še vedno ni zares povezala. Zakaj? Odgovorov je več. A eno je jasno: če rešitev ne bomo predlagali sami, jih bodo državni aparati oblikovali po svoje – in ne v našo korist.

Živimo v družbah, kjer je večinoma nekaj nelegalno bodisi zato, ker škoduje družbi, bodisi zato, ker ne vedo, kako bi to obdavčili. Seksualno delo pa je obstajalo na teh tleh že dolgo pred katero koli državo, vlado ali zakonom. Prav zato imamo legitimno izhodišče, da zavzamemo aktivno, ne defenzivno pozicijo.

Tehnologija nam je omogočila, da smo okusili digitalno zlato dobo. Ta ista tehnologija pa danes grozi, da bo nadomestila določene žanre naše industrije.

JUTRI, POJUTRIŠNJEM – prilagoditev ali izginotje

Skoraj neopazno, a z močjo demografskega vala, se nam približuje realnost: prebivalstvo se stara in izumira. Vsako leto bolj. Če te podatke vzamemo resno, potem bo jasno, da se bo morala industrija za odrasle prilagoditi – tako kot se bo morala prilagoditi celotna družba. Ne samo pri nas, ampak globalno.

Kako bo to izgledalo? Iskreno – nihče ne ve. A nekaj je gotovo. Industrija se bo morala dodatno digitalizirati. Virtualni del industrije za odrasle je že danes vodilni v digitalizaciji. Ostajajo pa žanri, ki so še vedno “old school” – fizični, lokalni, analogni. Prav tu vidi Dobra družba svojo vlogo.

Z razvojem spletnih orodij, mehanizmov in protokolov želimo ustvariti skupnost, ki bo del svojega delovanja organizirala drugače. Platforma GoodCompanion predstavlja osnovni okvir, ki ga bomo gradili izključno na podlagi potreb skupnosti. Digitalizacija pomeni optimizacijo. Optimizacija pomeni avtomatizacijo. In to pomeni konec vmesnih členov, ki so desetletja pobirali največ, hkrati pa nudili najmanj.

Naš cilj je jasen: da delavci postanejo samostojni, suvereni, pravno prepoznavni, varni. Graditi želimo pravne okvire za transparentno, zdravo in varno delovanje seksualnih delavcev. A časa ni neomejeno.

Zato potrebujemo vas. Vaše izkušnje. Vaše predloge. Vaše rešitve. Če se ne bomo povezali zdaj, bo prihodnost napisana brez nas.